Vstali smo in obstali
Slovenska osamosvojitev v spominu osamosvojitvene generacije in ohranjenih dokumentih
Samostojna in demokratična slovenska država je največji politični dosežek slovenskega naroda. Odločitev zanjo 25. junija 1991 (razglasitev 26. junija 1991) sta temeljili na politični volji velike večine Slovenk in Slovencev, ki so imeli na prvih demokratičnih volitvah po drugi svetovni vojni aprila 1990 prvič v zgodovini priliko, da se svobodno odločijo za lastno in suvereno državnost. Podprli so Demosov program samostojne in demokratične države ter ga nato plebiscitarno potrdili 23. decembra 1990. Slovenski narod je doma in po svetu dolgo izražal državotvorne namene, vendar ni bilo pogojev za njihovo uresničitev. Konec osemdesetih let je rastočim pojavom nove demokratične zavesti v kulturniških, novinarskih, političnih in drugih krogih sledila ob procesu JBTZ in široki aktivaciji Odbora za človekove pravice profilacija državotvorne ideje s 57. številko Nove revije (februarja 1987), nato pa nastanek strank slovenske pomladi, ki so se povezale v koalicijo DEMOS. Njena zmaga je s prevzemom zakonodajne in izvršilne oblasti ustvarila notranjepolitične pogoje za izvedbo osamosvojitve.
Naslovnica 57. številke Nove revije (Cankarjeva založba, 1987)
DEMOS se je trudil, da bi izvedli osamosvojitev čim bolj kot skupni projekt, zato je z opozicijo dosegel dogovor o izvedbi plebiscita. Vlada pa je pripravila vse potrebno za operativno izvedbo osamosvojitve s poudarkom na obrambni pripravljenosti. Ko nas je po razglasitvi državnosti kljub pravici do samoodločbe, zapisani v takratni jugoslovanski ustavi, napadla JLA, smo bili pripravljeni in enotni zmagali vojno za Slovenijo. Svet smo postavili pred dejstvo, ki ga je moral priznati. Pol leta kasneje smo doživeli široko mednarodno priznanje, s tem pa kot suverena država stopili na politični zemljevid sveta. Aprila 1992 smo vstopili v OZN, leta 2004 pa na podlagi referenduma v Evropsko zvezo in NATO.
Združenje za vrednote slovenske osamosvojitve je v lanskem letu spodbudilo in financiralo snemanje kratkih pogovorov z najbolj izpostavljenimi še živečimi udeleženci osamosvojitvenega procesa. Povabljeni so bili člani osamosvojitvene skupščine in vlade, predsedstva republike in koordinacijske skupine za vodenje obrambe in drugih organov. Vsi so odgovarjali na enako vprašanje: “Kaj se je Vam osebno iz časa osamosvajanja najbolj vtisnilo v spomin?”
Tako smo dobili dragocene, nekatere zelo osebne poglede na tisti usodni čas, ki ga je vsak videl in presojal s svojimi očmi. Akterji so bili v vladi in v opoziciji, v civilstvu in v uniformi, v vsakodnevnem vrenju ali delno odmaknjeni od ključnih dogajanj. Zbrana so bila enkratna in dragocena pričevanja, ki izjemno slikovito dopolnjujejo zbrano dokumentarno gradivo. Del tega gradiva je bil že pred leti objavljen v zborniku dokumentov pod naslovom Bela knjiga slovenske osamosvojitve ter zborniku Vojna za Slovenijo. Oba zbornika sta v elektronski verziji sedaj na voljo na pričujoči spletni strani, ki vsaj malo (in verjamemo začasno) nadomešča nerazumno ukinjeni Muzej slovenske osamosvojitve.
V prihodnje bo spletni muzej dopolnjevan z objavo dodatnih dokumentov in pričevanj, zato Združenje VSO vljudno vabi vse obiskovalce tega portala, da nam pošljete dokumente, fotografije, avdio in video posnetke iz tistega časa, če z njimi razpolagate na [email protected]. Vnaprej hvala. Naj živi samostojna in demokratična Slovenija!